O projektu

Razvoj, testiranje in ovrednotenje avtonomnega inteligentnega ter prilagodljivega e-učnega okolja za dvig informacijske pismenosti mladostnikov 

Financer: ARRS, številka projekta J5-8230 

Znanstvena izhodišča ter predstavitev problema in ciljev raziskav

 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) so integrirana v praktično vse vidike človekovega življenja, bodisi kot vidne ali nevidne tehnologije (Koehler & Mishra, 2008). Oznake, kot računalniška, digitalna, medijska in informacijska pismenost opisujejo obstoječa in pričakovana znanja in spretnosti (veščine) posameznikov, da bi bili zmožni navigacije po medijsko in informacijsko bogatih okoljih. Skovan je bil termin »digitalni domorodci«, ki označuje generacije rojene med ali po vpeljavi IKT v dnevna opravila, ter jih ločuje od »digitalnih imigrantov« (Prensky, 2001). Za digitalne domorodce velja predpostavka, da obvladujejo znanja in spretnosti, ki jim omogočajo upravljanje z orodji IKT na »naravni« način, kar naj bi zahtevalo vpeljavo drugačnih učnih strategij v njihovo izobraževanje (Prensky, 2001; OECD, 2008; Kivunja, 2014). Za digitalne domorodce velja še predpostavka, da so sposobni poiskati, izbrati ter ovrednotiti najdene podatke (dokumente) ter da se etično in varno obnašajo v kibernetskem prostoru (Jang-Jaccard & Nepal, 2014).

Označitev problema

Študija Univerze v Stanfordu o medijski pismenosti (2016) je izkazala, da so spretnosti medijske pismenosti digitalnih domorodcev daleč pod še sprejemljivim nivojem. Študija je medijsko zelo odmevna, vendar so njeni avtorji le opraskali vrh ledene gore informacijske pismenosti, termina, ki v študiji ni bil uporabljen. Rezultati študije niso bili presenetljiva novost za avtorje predloga tega projekta (Šorgo, Bartol, Dolničar, & Boh Podgornik, 2016) in so povsem v skladu povodom za prijavo tega projekta.

Informacijska pismenost je predpogoj za zagotovite zahtev vseživljenjskega učenja na delovnem mestu ter realizacijo osebnih izbir. Zato je mogoče informacijsko pismenost hkrati obravnavati kot delovno specifično in generično veščino. Generične spretnosti omogočajo posamezniku, na nivoju zasebnega, sodelovanje v javnih razpravah, sprejemanje odločitev ter so podpora osebnim zanimanjem, ob tem pa mu omogočajo ukvarjanje s poklicnimi aktivnostmi izven primarnega izobrazbenega področja.

Cilji

Cilji raziskav in razvojnega dela so:

Ø  DS1: Razvoj, testiranje in ovrednotenje testa informacijske pismenosti za mladostnike (ILT-A).

Ø  DS2: Razvoj, testiranje in ovrednotenje vprašalnika za identifikacijo zunanjih in osebnih dejavnikov, ki vplivajo na informacijsko pismenost mladostnikov in njihovih učiteljev (ILQ-FAC-a.

Ø  DS3: Razvoj, testiranje in ovrednotenje izobraževalnih aktivnosti (nalog) za dvig informacijske pismenosti mladostnikov ter spremljajoči materiali za učitelje.

Ø  DS4: Razvoj, testiranje in ovrednotenje avtonomnega inteligentnega ter prilagodljivega e-učnega okolja z nalogami in vajami za dvig informacijske pismenosti mladostnikov.

V okviru projekta bo razvit avtonomen inteligenten in prilagodljiv sistem za e-učenje  ki bo omogočal/podpiral kognitivni proces učenja (Dolenc & Aberšek, 2015). Glavni cilj sistema AIPES je vzpostaviti inteligentno okolje za e-učenje z naprednimi storitvami za podporo izobraževalnemu procesu, ki bo prilagodljiv glede na izkušnje učenja, učne navade, kognitivno raven in osebne preference posameznega učenca. Sistem APES bo v središče izobraževalnega procesa postavil učenca in njegovo učno izkušnjo (Dumont, Istance, & Benavides, 2010), pri čemer bo osredotočen na ustrezno razumevanje njegovih učnih navad in kognitivnih sposobnosti. Na podlagi zbranih podatkov individualnih karakteristik učenca in njegovih sposobnosti v učnem procesu, bo sistem AIPES omogočal prilagoditev učnega načrta, s čimer bo simuliral tradicionalni pristop individualne oblike poučevanja učitelj-učenec, ki je ena izmed najbolj učinkovitih metod poučevanja in učenja (Dolenc & Aberšek, 2015).

Sistem AIPES bo zagotavljal storitve e-učenja (glej Slika 1) tako za učitelje kot za učence. Učitelji bodo uporabljali sistem za ustvarjanje in upravljanje spletnih predmetov, učnih gradiv (vsebine in naloge) ter metapodatkov skupaj s pravili za prilagoditev stopnje težavnosti učnih vsebin na osnovi rezultatov učencev pri opravljanju posameznih nalog. Sistem AIPES bo učiteljem pomagal pri načrtovanju in pripravi učnih gradiv s svetovanjem glede strategij branja in funkcionalne pismenosti učencev ter storitvami za avtomatsko preverjanje pripravljenih učnih gradiv. Storitve vrednotenja učnih gradiv bodo zagotovile ocene lastnosti gradiv kot so dolžine besedila, kakovost organizacije in strukture vsebine, itd.

Sistem bo temeljil na sodobnih spletnih tehnologijah, ki bodo omogočil uporabnikom dostop do okolja na katerikoli napravi (npr. osebni računalnik, tablični računalnik, pametni telefon, itd. ). Iz tehničnega vidika bo prvi del sistema AIPES zasnovan kot ekspertni sistem, ki bo uporabljal pravila za shranjevanje znanja in omogočal samodejno sklepanje o vrsti in stopnji zahtevnosti gradiv in nalog, ki jih je potrebno dostaviti posameznemu učencu. Drugi del sistema bo zbiral metapodatke o učencu (rezultate ob uporabi gradiv in reševanju nalog) ter izvajal analizo zbranih podatkov z uporabo naprednih algoritmov strojnega učenja, s čimer bo omogočeno avtomatsko ocenjevanje napredka udeleženca v učnem procesu in napovedovanje ustreznega tipa vsebin ter nalog, ki jih je potrebno ponuditi učencu s ciljem izboljšanja napredka pri učenju.